Na fizikalne lastnosti zdravih in neenakomeren videz površine poškodovanih las vplivamo z ustreznimi aktivnimi sestavinami v sredstvih za oblikovanje las in nego lasišča.
Prožnost
Če prožno telo zaradi delovanja sile spremeni obliko, se po prenehanju delovanja sile povrne v prvotno obliko. Tudi las je prožno telo.
Prožnost. Palica iz steklenih vlaken, ki jo uporabljamo za skok v višino, je upogibno prožna. Pri odskoku se upogne, takoj zatem pa se spet vrne v prvotno obliko. Notranja sila, ki deluje v nasprotju s spremembo oblike, je prožnost. Prožnost palice iz steklenih vlaken je odvisna od njene sestave in debeline.
Suh las ima podobno prožnost kot palica iz steklenih vlaken. Kolikor boljše je stanje lasnega keratina in kolikor debelejši je las, toliko večja je njegova prožnost. Pri kratkih, debelih laseh lahko ugotavljamo zelo dobro prožnost. Če take lase češemo proti njihovi naravni smeri rasti, se bodo, zaradi svoje prožnosti, spet vrnili v prejšnjo obliko.
Sprožilna sila. Spiralne vzmeti se lahko razmaknejo, stisnejo in upognejo. Ko jih spustimo, skočijo spet nazaj v prvotno obliko. Nakodrani lasje so podobni spiralnim vzmetem. Po prečesavanju se vrnejo spet v prvotno obliko. Njihova sprožilna sila je odvisna od naslednjih dejavnikov:
- prožnosti keratina; kolikor boljše je stanje keratina, toliko večja je sprožilna sila nakodranih las;
- debeline las; pri tankih laseh kodri prej popustijo;
- števila zavojev; za povečanje sprožilne sile las frizer pri trajni ondulaciji izbere manjše navijalke.
Razteznost
Lasni keratin lahko raztezamo, dokler se končno ne pretrga. Dokler se las po raztezanju vrača v svojo prvotno dolžino, govorimo o elastični razteznosti (povratni oz. reverzibilni). Razteznost določa zgradba vlaknate plasti iz peptidnih spiral. Če pa las raztezamo čez njegovo razteznostno mejo, se ne povrne več v prvotno dolžino. Raztezanje čez razteznostno mejo je nepovratno ali ireverzibilno. Pri nadaljnjem raztezanju se las končno pretrga.
Razteznost je odvisna od strukture las. Za zdrave suhe lase veljajo približno naslednje vrednosti:
- raztegnitev za 10%: las skoraj v celoti znova pridobi prejšnjo obliko;
- raztegnitev za 30 do 45%: podaljšek, ki je posledica raztezanja, znaša 10 do 45%;
- raztegnitev za več kot 30%: las se pretrga.
Razteznostna sposobnost mokrih las. V mokrem stanju se vodikove vezi v laseh cepijo. Peptidne spirale izgubijo stabilnost, zato se spremeni tudi razteznostna sposobnost las.
Ko lasje vsrkajo vodo, so že brez delovanja sile daljši. Pri vlagomeru (higrometru), upoštevamo dolžinski podaljšek lasu kot merilo vlažnosti zraka.
Tudi če lase na tilniku strižemo naravnost, je potem, ko jih osušimo, vidno rahlo stopnjevanje (gradacija), ker se daljši zgornji lasje pri sušenju bolj skrčijo kot spodnji, krajše pristriženi deli las.
Razteznost pri mokrih laseh je zaradi nateznega delovanja močnejša. Pri striženju poni pričesk (frufru) moramo lase trdno držati in jih tako podaljšati. Pri sušenju se namreč znova skrčijo. Zaradi sprožilne sile osušeni lasje ne padajo več ravno navzdol. Poni oziroma frufru je pri izdelani pričeski znatno krajši, kot je bil pri mokrih laseh.
Čezmerno raztezanje mokrih las. Pri sušenju s sušilnikom mokre lase s ščetko vlečemo in jih pri tem še dodatno raztezamo. Če lase med sušenjem premočno vlečemo, se po sušenju ne morejo povrniti v prvotno dolžino. Taki lasje so nepovratno raztegnjeni.
Posebno posvetljeni oziroma razbarvani lasje se v mokrem stanju zlahka čezmerno raztegnejo, zato jih med sušenjem ne smemo premočno vleči.
Lase lahko prav tako pretegnemo, če jih pretesno navijemo na navijalke. Tudi pri tem so še posebno občutljivi posvetljeni ali razbarvani svetli lasje. Zaradi čezmernega raztezanja las je keratin tako močno poškodovan, da lasje izgubijo prožnost. S sušilnikom posušeni lasje nimajo sprožilne moči – trajna ondulacija popusti.
Plastičnost
Las je prožen, njegova prožnost preprečuje preoblikovanje. Če želimo lase preoblikovati, moramo las začasno spremeniti iz prožnega v plastično stanje. V frizerski praksi postane lasni keratin plastičen s cepljenjem vodikovih, solnih in žveplovih vezi (disulfidnih vezi).
Najšibkejšo obliko plastičnosti dosežemo v mokrem stanju s cepljenjem vodikovih vezi. Če npr. navijemo lase na navijalke in jih posušimo se vodikove vezi znova vzpostavijo, lasje pa privzamejo obliko navijalke. Plastičnost je dosežena in las je spet prožen.
Podobno poteka preoblikovanje suhih las s paličnim navijalcem. S toploto in preostankom vlage v laseh se vodikove vezi cepijo. Lasje postanejo kratkotrajno plastični, s paličnim navijalcem jih preoblikujemo. Ko se lasje ohladijo, znova pridobijo prožnost.
Pri trajni ondulaciji dodatno cepimo tudi solne in disulfidne vezi in s tem dosežemo največjo mogočo plastičnost. Pri fiksiranju te vezi spet vzpostavimo in utrdimo plastični keratin. Postopek utrjevanja keratina pa s fiksiranjem še ni končan. Šele ko se s sušenjem las znova vzpostavijo vodikove vezi, dosežemo prejšnjo plastičnost las. Obenem lasje spet pridobijo del prožnosti. Poškodbe keratina povzročajo izgubo prožnosti. Preparati za dodatno obdelavo las pospešujejo in povečujejo utrjevanje keratina. Z utrjevalcem keratina izgubo prožnosti lahko omilimo.
Pretržna trdnost
Pri ugotavljanju pretržne trdnosti las merimo vlečno silo, ki deluje na las, dokler se ta ne pretrga.
Če pretržne točke vnesemo v preglednico (diagram), dobimo krivuljo pretržne trdnosti zdravih las.
Pri obremenitvah las debeline 0,06 mm s poškodovano površino lahko npr. ugotovimo naslednje pretržne točke:
Pretržna trdnost lasu je odvisna od njegove debeline in strukture. Iz krivulje pretržne trdnosti lahko ugotovimo strukturo las. Nižje ko leži pretržna točka lasu od pretržne točke zdravih las, toliko slabša je kakovost lasu.
Visoka pretržna trdnost zdravih las je odvisna od zgradbe vlaknatega sloja. Trdnost je odvisna od vlaken, prepletenih v proteinskem vezivu vrvičastega vlaknatega spleta.
Kapilarnost
V ozkih ceveh (kapilarah) se voda povzpne više. Bolj ko je kapilara ozka, višji je nivo vode. To razmerje tekočin v ozkih ceveh imenujemo kapilarnost, določa pa jo sočasno delovanje:
- težnost (gravitacija) – privlačne sile med snovmi in zemljo,
- kohezijske sile – privlačne sile med delci iste snovi, in
- adhezijske sile – privlačne sile med delci različnih snovi.
V ozkih cevkah je adhezijska sila med stenami kapilar in tekočino večja od kohezijske sile, zato se pri spodnjem poskusu voda povzpne više po stekleni steni epruvete.
Disperzijska sredstva (šampon, sredstvo za regeneracijo las) zmanjšujejo kohezijsko silo. Zato se adhezijska sila poveča, kapilarnost pa je močnejša.
Med posameznimi lasmi v pramenu las so praznine, ki so podobne cevki; te skrbijo za kapilarnost posameznih lasnih pramenov.
Kapilarno delovanje las uporabi frizer npr. pri trajni ondulaciji. Sredstvo za kodranje zaradi kapilarnosti doseže prav vse lase na posamezni navijalki.
Disperzijsko sredstvo v tekočini za trajno ondulacijo pospešuje postopek in omogoča enakomerno preoblikovanje las.
Zaradi kapilarnega delovanja se pri mastni seboreji maščobni izloček v nekaj dneh razporedi od lasišča proti konicam las.
Čisti lasje reagirajo v stiku z vodo kot pivnik, umazani pa kot povoščen papir.
Sposobnost vpijanja vode (vpojnost)
Lasje imajo sposobnost vpijanja vode, saj naelektrene skupine lasnega keratina privlačijo vodne molekule. Ker pa se vodne molekule medsebojno privlačijo, privlači vodo tudi delež vode v laseh. Razlikujemo dve obliki vpijanja vode:
- higroskopičnost in
- sposobnost vpijanja.
Lasje lahko vsrkajo tudi zračno vlago, to lastnost imenujemo higroskopičnost. Vlaga, ki so jo lasje vsrkali, cepi vodikove vezi in zato lasje izgubijo obliko, ki so jo imeli v suhem stanju. Trajna ondulacija ali naravni kodri izgubijo svoj videz in popustijo.
Lakom za lase in utrjevalcem dodajajo snovi, ki vodo odbijajo in s tem varujejo lase pred zračno vlago. Takoj ko pridejo lasje v stik z vodo, je veliko vpijejo. To lastnost imenujemo sposobnost vpijanja. Frizer uporabi to lastnost las takrat, kadar želi, da bi preparati prodrli v njihovo notranjost. Voda v teh preparatih je prenosno sredstvo. Sposobnost vpijanja vode je odvisna od lasne strukture in od deleža vode v laseh.
Kemično obdelani lasje imajo zaradi odprte lasne površine večjo sposobnost vpijanja vode od naravnih las. Zaradi tega lahko preparati v krajšem času prodrejo v lase. Pri barvanju npr. obstaja nevarnost, da bi bil barvni odtenek preveč temen.
Molekule vode se medsebojno privlačijo, zato je sposobnost vpijanja pri navlaženih laseh večja kot pri suhih. Nasprotno pa z vodo nasičeni lasje nimajo več sposobnosti vpijanja vode.
Odvečno vodo moramo odvesti z las. Ker voda cepi vodikove vezi, vmes pa se vrinejo vodne molekule, las nabrekne. Pri tem se podaljša za 2%, premer pa se poveča približno za 15%.
Električni naboji
Porazdelitev električnih nabojev. Naelektritev las ni enakomerno porazdeljena. V notranjosti las je več pozitivnih, na površini pa več negativnih nabojev.
Privlačnost različnih električnih nabojev lahko frizer pri svojem delu koristno uporabi. Sredstva za nego in barvanje, ki naj bi se dobro prijela las, imajo pozitiven električni naboj. Aktivne sestavine s pozitivnim nabojem imenujemo kationsko aktivne.
Pri poškodovanih laseh pa prevladujejo negativni električni naboji.
Elektrostatični naboj. Ravnovesje napetosti las je lahko moteno zaradi zunanjih dejavnikov. Pri česanju in sušenju s sušilnikom se lahko las v celoti negativno naelektri. Lasje se medsebojno odbijajo in jih je težko oblikovati v pričesko.
S kationsko aktivnimi snovmi v šamponih in sredstvih za oblikovanje pričeske lahko prevelik negativni naboj v laseh izravnamo.
Odboj in lom svetlobe
Če primerjamo pramene las enake barve, a različne strukture, opazimo, da je barva poškodovanih las pusta in brez leska. Zdravi lasje pa se svetijo in odbijajo svetlobo tako, da pri tem nastajajo razni barvni odtenki.
Videz in lesk barve las sta odvisna od:
- odboja svetlobe rožene plasti in
- loma svetlobe na robovih lusk rožene plasti las.
Prilegajoča se in nepoškodovana rožena plast zagotavlja lesk las. Svetloba, ki pada na lase, se od gladke površine enakomerno odbija, robovi lusk pa odbijajo svetlobo tako, kot to lahko opazujemo pri brušenem steklu ali briljantih. Delujejo kot prizme in v barvnem spektru lomijo svetlobo, ki pada nanje.
Umazanija, ostanki utrjevalcev, lakov za lase ali poškodovana površina las preprečujejo enakomeren odboj svetlobe. Preveč maščobe na laseh povzroča močnejši odboj svetlobe in tako imajo lasje neprivlačen svetleč, masten videz. Obenem se zmanjša tudi odbojnost svetlobe, ker maščoba prekrije lasne luske.
Neenakomeren videz površine poškodovanih las izravnamo z ustreznimi aktivnimi sestavinami v sredstvih za nego in oblikovanje las.
